Možgani in učenje

Otroke z učnimi težavami je potrebno vključevati v različne dejavnosti, saj se le tako naučijo živeti, kot njihovi "normalni" sovrstniki. (Foto: iStockphoto)

Duševna manj razvitost

S tem izrazom označujemo miselno delovanje, ki je pod normalnim. Opredeljuje jo IQ pod 70 ali manj. Le- ta je v povezavi z manj prilagojenim obnašanjem, ki se kaže v komunikaciji, socialnih spretnostih in skrbi za sebe. Duševna manj razvitost prizadane en odstotek prebivalstva in približno tri dečke na vsaki dve deklici. Pri približno tridesetih do štiridesetih primerih duševne manj razvitosti je vzrok za duševno nerazvitost neznan. Znane pa so motnje v razvoju zarodka, med njimi tudi tiste, ki jih povzroči materino uživanje alkohola ali mamil. Duševne motnje lahko povzročijo vplivi iz okolja recimo zanemarjenost otroka, težave med nosečnostjo in rojstvom otroka, nedohranjenost zarodka, dedna bolezen, kot je Tay-Sachsova bolezen, zdravstvene težave v otroštvu, poškodbe, zastrupitve... Številne zaostalosti je mogoče preprečiti ob pomoči genskega svetovanja, starševske nege, amniocenteze, rutinskega pregledovanja in zdravstvene nege novorojenčkov ter primerne skrbi za nosečnice in dojenčke.

Disleksija

Disleksija je najpogostejša oblika učnih težav, ki ovirajo učne dosežke, zaradi katerih gre otrokom v šoli bistveno težje, kot bi pričakovali glede na njihovo starost, inteligentnost in trajanje šolanja. Štirje od petih otrok z učnimi težavami imajo disleksijo. Ocene o njeni razširjenosti se gibljejo od 5 do 17,5 odstotka . Enako prizadene tako dečke kot deklice. Z izrazom disleksija so nekoč označevali zrcalno branje. (np. Sok namesto kos), danes pa pod tem imenom označujemo katerekoli težavo povezano z branjem, tudi preskakovanje vrstic. Za večiino menijo, da izhajajo iz nevrološke motnje pri proizvajanju glasov pri govoru. Otroci z disleksijo so prav tako lahko šibki v kratkoročnem besednem spominu in drugih jezikovnih in spoznavnih spretnostih. Disleksija ne izgine. Čeprav se lahko otroci s to okvaro lahko naučijo brati ob pomoči sistematičnega fonološkega urjenja, pa ta proces nikoli ne postane avtomatičen.

Hiperaktivnost in motnje pozornosti (ADHD)

Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo po ocanah prizadenejo od dva do enajst odstotkov šoloobveznih otrok po vsem svetu. Označuje jih nenehna nepozornost, impulzivnost, nizka frustracijska toleranca in precejšnja aktivnost ob nepravem času na napačnem mestu. Pri dečkih je taka motnja tri do štirikrat večja kot pri deklicah. To so ugotovili v raziskavah na Barleyu leta 1998. Več kot eden izmed štirih otrok z učnimi težavami ima motnje pozornosti s hiperaktivnostjo. V veliki meri so te motjne dedno pogojene, približno osemdeset odstotkov.. K njihovemu pojavljanju lahko prispevajo tudi težave ob rojstvu, prezgodnji porod, uživanje alkohola med nosečnostjo, izpostavljenost svincu in pomanjkanje kisika , ki lahko povzroči pomanjkanje nevrotransmiterja dopamina. Slikanja možganov pa so potrdila, da imajo otroci z učnimi težavami možgansko okvaro. Hiperaktivni otroci pozabljajo na odgovornosti, govorijo glasno, hitro postanejo zdolgočaseni ali jezni ter kmalu odnehajo, kadar ne vedo, kako bi režili problem. Če motnje ne zdravimo, lahko pripelje do poškodb, učnih težav in asocialnega vedenja.

Pomembno je okolje

Če živijo manj razviti otroci že od zaćetka v okolju, ki jim nudi podporo in spodbudo, kjer so nenehno deležni pomoči in vodenja, lahko sorazmerno dobro napredujejo. Večina teh otrok lahko v šoli veliko pridobi. Blago in zmerno prizadeti so tisti, ki so na meji i IQ do približno 85. Otroke s posebnimi potrebami je treba izobraževati v »kar najmanj omejujočem okolju«, primernem njihovim potrebam. To pomeni, kadarkoli je mogoče, v običajnem razredu. Vključevanje lahko otrokom s posebnimi potrebami pomaga naučiti se vključevati v družbo. Ostalim otrokom pa lahko omogoči spoznati in razumeti ljudi s težavami. V slovenskem Zakonu o osnovni šoli so naštete naslednje skupine otrok s posebnimi potrebami.:
- otroci z motnjami v duševnem razvoju
- slepi in slabovidni otroci
- gluhi in naglušni otroci
- otroci z govornimi motnjami
- gibalno ovirani otroci
- dolgotrajno bolni otroci
- otroci z motnjami vedenja otroci z motnjami z učnimi težavami
Zakon določa, da te skupine otrok in mladostnikov potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo in prilagojene izobraževalne programe.