Dražila, ki povzročajo alergijo, so alergeni, oziroma antigeni. Alergiki kažejo bolezenska znamenja, če pridejo v stik z alergeni, medtem ko zdravi ljudje ne kažejo nobenih znamenj v stiku s podobnimi snovmi. O preobčutljivosti na najrazličnejšo hrano, pike žuželk in tudi na sonce smo se pogovarjali s prim. Marjano Kuhar iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Povedala je, da število alergičnih otrok iz leta v leto narašča.

Otroci in zivali

Je res da so alergije gensko pogojene?

Alergijske bolezni so gensko pogojene, zunanji dejavniki pa pomembno vplivajo na pojavljanje bolezni. Imunski sistem oseb z alergijami je bolj usmerjen v nastajanje IgE protiteles, ki sodelujejo pri nastajanju alergijskih reakcij, kot pri zdravih osebah, kjer je usmerjen predvsem proti ostalim tujim snovem, ki pridejo v naše telo, kot so bakterije in virusi. Preobčutljivosti ali alergije prizadenejo od 20 do 30 odstotkov otrok. Če pride telo v stik z alergenom, se začno proizvajati IgE protitelesa. Pri alergikih je ta reakcija čezmerna. Alergija je torej nenormalna občutljivost na snovi iz našega okolja. Reakcije na alergene so različne. Sem spadajo bronhialna astma, alergijsko vnetje nosne sluznice in očesne veznice (“seneni nahod”), atopijski dermatitis, koprivnica (urtikarija), otekline, alergijsko vnetje sluznice prebavil, anafilaktični šok in nekatere druge, redkejše bolezni.

Ker so novorojenčki danes izredno varovani in živijo v dobrih higienskih razmerah, ne obolevajo tako pogosto za klasičnimi okužbami kot včasih. Posledica tega je, da se imunski sistem ne razvije v smer obrambe organizma, ampak deluje bolj v smeri razvoja alergije.
prim. Marjana Kuhar

Kako se jim lahko izognemo?

Da bi se izognili zgodnjemu pojavljanju alergijskih bolezni ali pa morda preprečili njihov nastanek, nosečnicam, doječim materam in vsem ostalim odsvetujejo kajenje. Pediatri pripročajo dojenje vsaj do šestega meseca starosti in pri otrocih iz družin z alergijskimi obolenji uvajanje alergogene hrane, zlasti jajc in rib, šele po prvem letu starosti ter arašidov po tretjem letu. Sicer pa je najbolj zdrava sveža, ekološko pridelana hrana, brez umetnih dodatkov.

Kako alergije preprečujemo in zdravimo?

Odgovor na to vprašanje gre iskati v čim bolj naravnem načinu življenja. To pomeni uživanje čim bolj sveže in doma pripravljene hrane, prezračevanje stanovanj, da je v njih čim manj pršic, plesni, prezračevanje postelj in ne nazadnje spodbujanje dojenja. Evropska akademija za alergologijo in klinično imunologijo je tako sprejela tri osnovne ukrepe za preprečevanje alergij, ki so obenem tudi ukrepi za zdrav način življenja. Na prvo mesto je postavila spodbujanje dojenja, na drugo prezračevanje stanovanj, tretji ukrep pa je boj proti kajenju, še posebej v nosečnosti in ob otroku.

Jajca vsebujejo holesterol

Najbolj alergeni so arašidi, jajca, paradižnik, mandlji, morske ribe, vsa konzervirana hrana in hrana, ki vsebuje umetna barvila. (Foto: iStockphoto)

Z opazovanjem otroka lahko znake alergije odkrijemo in začnemo zdraviti že zgodaj. Navadno so prvi znaki alergije pri dojenčku napenjanje, krči v trebuhu, bruhanje, zastajanje v rasti, nato pa kožne spremembe v obliki atopijskega dermatitisa, koprivnice in otekanja. Pozneje se lahko pojavijo napadi težkega dihanja, kašelj ob naporu in ponoči, jutranje kihanje in stalno zamašen nos ter ob tem pogosto vnete oči. Pri takem otroku skušamo čim prej s kožnimi ali krvnimi testi odkriti vzročni alergen – snov, ki sproža prekomeren imunski odziv in mu povzroča težave. Osnovno in najuspešnejše zdravljenje alergij je vedno izločitev alergena. Če to ni mogoče, naj otrok jemlje zdravila, ki preprečujejo alergijske reakcije, pri astmi pa zdravila, ki zavirajo vnetje v dihalnih poteh in blažijo znake bolezni. Pri nekaterih alergijah, predvsem pri tistih na strupe žuželk, pršico hišnega prahu in pelode, je uspešno zdravljenje z imunoterapijo.

Kaj lahko zmanjša preobčutljivost?

Preobčutljivost pri dojenčkih z velikim tveganjem za razvoj alergij lahko preprečite, če dojite vsaj do končanega šestega meseca. Pomembno je, da mati v tem času ne uživa kravjega mleka, jajc in oreškov. Če dojenje ni možno, hranimo otroka s prilagojenimi, hidroliziranimi pripravki mleka. Alergija se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, vendar pa se določene alergijske bolezni pogosteje pojavljajo pri določeni starosti. V Sloveniji je tako vsako leto od 300 do 400 primerov alergije na kravje mleko.

V tretjem in četrtem letu starosti se začne pogosteje pojavljati občutljivost na inhalatorne alergene, predvsem dlako in epitelij psov in mačk, kasneje na pršico hišnega prahu, v puberteti pa na pelode trav, plevelov in drevja. Seneni nahod se običajno začne pojavljati šele pri šolarjih. Zelo znana alergijska bolezen je tudi urtikarija, ki se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Podobno velja tudi za najhujšo alergijsko bolezen, tako imenovani afilaktični šok, ki se rad pojavlja po pikih različnih žuželk, po različnih zdravilih in hrani. Gre za močno alergijsko reakcijo, pri kateri so prizadete predvsem žile in lahko povzroči tudi smrt. Alergije na sonce, ki so pogoste poleti, je mogoče preprečiti s kremami, ki imajo visok zaščitni faktor, predvsem pa s tem, da malčkov ne vodimo na sonce in plažo med 12. in 16. uro.

Nosečnica in cigareta

Pri otrocih mater, ki v nosečnosti kadijo, je možnost za pojav alergijskih bolezni v kasnejšem življenju veliko večja kot pri otrocih nekadilk. (Foto: iStockphoto)

Kako hitro po zaužitju alergene hrane se pojavijo prve težave?

Urtikarija, otekanje, dušenje, slabost se običajno pojavijo že v nakaj minutah po zaužitju, atopijski dermatitis pa do 24 ur po zaužitju.

Kdaj lahko otroka prvič testiramo na alergene?

Otroke lahko s kožnimi testi testiramo že od prvega meseca starosti dalje, krvne teste pa lahko izvajamo od rojstva dalje. Vrsta alergena, ki ga bomo testirali, pa je odvisna od starosti.
Pri osmih odstotkih otrok alergija na mleko izzveni do tretjega leta starosti, na jajce do petega,na arašide in lešnike pa alergija izzveni le pri 20 odstotkih alergikov. Nekatere osebe ostanejo alergične na hrano vse življenje.

Kajenje verjetno povzroča precej alergij?

Seveda, k razvoju alergij prispeva tudi kajenje. V družinah, kjer se veliko kadi, je namreč več alergijskih bolezni. Za cigaretni dim je znano, da lahko sproži napad astme. Zanimivo je tudi, da je eden glavnih sprožilcev povečanega pojavljanja alergij visoka higienska raven prebivalstva. Ugotavljajo namreč, da so za normalen razvoj imunskega sistema potrebne tudi določene okužbe v zgodnjem otroštvu.

 Denarna pomoč

Če imate otroka s hudo alergijo in zato strogo dietno prehrano, lahko na Centru za socialno delo zaprosite za denarno pomoč, ki se uradno imenuje Dodatek za nego. Na centrih boste dobili navodila, potrebovali boste fotokopije izvidov, ki ne smejo biti starejši od šestih mesecev in prazen obrazec za otroški dodatek. Center posreduje vašo prošnjo in izvide Strokovnemu kolegiju Pediatrične klinike, ki nato odloča, ali ste upravičeni do pomoči, ki je namenjena večjim stroškom zaradi bolezni otroka. Dodatek za nego (če ste do njega upravičeni) dobite, ne glede na to, kako visok je vaš osebni dohodek. Če dobite prošnjo ugodno rešeno, lahko z odločbo uveljavljate tudi 50-odstotno olajšavo pri odmeri dohodnine (zaradi telesne prizadetosti otroka).

Deček z astmo

Astma se v 60 do 80 odstotkih vseh primerov začne v predšolskem obdobju, pri petih ali šestih letih. (Foto: iStockphoto)